Albumi skupine Jurki & Basisti

Jurki & Basisti | Dama in top | Horuk v nove čase

Jurki & Basisti

JURKI & BASISTI (2014)

Bojan Jurjevčič Jurki (vokal, kitara, dobro, mandolina, synth, bariton kitara, bas, programiranje, blues harp, wurlitzer, tolkala)
Miha Meglič (kitara)
Miloš Rebula (hammond, wurlitzer, klavir)
Janez Lah (bas)
Žiga Kožar (bobni, tolkala)
Andraž Mazi (lap steel, pedal steel)
Barbara Fürst (opera)
Aleš Hadalin, Petra Trobec, Metod Banko, Neža Peterle, Tomaž Maher (spr. vokali)
Blaž Medja & Aleš Berkopec (remix)

En lep dan na tvojo dlan


en lep dan na tvojo dlan

en nasmeh zadosti je
da se dan lepo začne
ni pomembno kaj si kdo si
sej nasmeh lepo se nosi
dnevi itak minejo
obrneš se pa zginejo
kdo ve kam

bom znal opisat pamet
ko bom nosil črni žamet
prej pa bom s teboj prijazen
da ne bova šla narazen
bom zapel šubi du
uap šuvari dubidu
rad te imam

en lep dan na tvojo dlan

kaj potem če nas ne briga
kaj na svetu se dogaja
kdo je boljši kdo je lepši
kdo bolj znan kdo bolj močan
radi damo in dobimo
radi mamo kar želimo
taki smo

se smejemo jočemo hočemo nočemo
rastemo delamo pijemo pojemo
smučamo seksamo gibamo migamo
kam se tolk mudi
en nasmeh zadosti je
da se dan lepo začne
en nasmeh

en lep dan na tvojo dlan

Priznam


zakaj nas ogledala gledajo zato
da bi nam ukradla dušo in telo
moški v odsevu nekam je zbežal
okej priznam predolgo sem spal

letala tiho belo črtajo nebo
misli so nemirne naj potujejo
duh svobode vedno me je tiščal
okej priznam predolgo sem spal

tvoje pesmi nisem
nikoli dokončal
ali nisem hotel ali nisem znal
okej priznam predolgo sem spal

srečni se v starosti zaljubijo
srečni v ljubezni se postarajo
bog če bi obstajal nebi barantal
okej priznam predolgo sem spal

živel bom vsak dan kot bi zadnji bil
itak eden bo zagotovo bil
malo bom vzel več ti bom dal
okej priznam predolgo sem spal

tvoje pesmi nisem
nikoli dokončal
ali nisem hotel ali nisem znal
okej priznam predolgo sem spal

tempelj ljubezni najine je star
zlizane stopnice zlizan inventar
rož v tvojem vrtu nisem poteptal
okej priznam predolgo sem spal

tvoje pesmi nisem
nikoli dokončal
ali nisem hotel ali nisem znal
okej priznam predolgo sem spal

A in be


puščava žge kamen rdeč je kot kri
puščava žge pesek kot da žari
na skali je če je še
vklesan napis črki dve
a in be

puščava žge je veter sledi zaprašil
puščava žge nikogar ni ki bi bil
pa se zgodi da čudni pajek
stopi tako nehote
na črki dve

puščava žge kamen rdeč je kot kri
puščava žge pesek kot da žari
se zamislim pa me odnese
vklesani sta v moje srce
črki dve
se zamislim pa me odnese
vklesani sta v moje srce
a in be

Pismo


draga mama žal mi je
pismo naj pojasni vse
zakaj odšla sem brez pozdrava kar tako
nočem scene s tabo in očetom
pobegnila sem z novim fantom
on tako drugačen je zelo

strastno sva zaljubljena
ljubim ga iz dna srca
nobene vloge ne igra denar
všeč so mi njegovi piercingi
tatuji in radiatorčki
z ahmetom sva res dober par

a ni samo strast mama
vsedi se to je drama
naj povem ti mama sem noseča
ahmet se že veseli
otrok veliko si želi
zdaj vem to je tudi moja sreča

v gozdu imava avtodom
ki ga deliva še z nekom
imava tudi drva za zimo
zadaj je še mali vrt
ahmet pa ima načrt
kako naj boljši svet zgradimo

drugače kot vidva z očetom
ahmet govori dekletom
marihuana je totalno neškodljiva
gojiva jo v glavnem zase
rada z njo potujem vase
v meni se veliko tega skriva

deliva jo s prijatelji
če koga glava zaboli
ahmet reče aspirin je drek
kadite travo to je zdravo
midva pa v zamenjavo
dobiva krasen kokain in krek

vesela sem za to
ker znanost lahko
uspešno zdravi virus hiv
sreča spolzka je kot olje
ahmetu je dosti bolje
gotovo bo še dolgo živ

ne skrbi mama petnajst let imam
sama zase poskrbeti znam
mogoče kdaj prideva
da vnuke ti pokaževa
lep pozdrav tvoja hči pika

ps
draga mama tole pismo je le hec
vse kar sem naštela nič ni res
hotela sem pokazat ti
da dosti hujših je stvari
kot so ocene v mojem spričevalu v predalu

zgoraj sem pri sošolki
jutri pišem dve kontrolki
in enega popravnega
rada te imam
pa prosim pokliči
ko bo varno doma
pa pa

Back on dixie bound I


every night and night before
sun goes down sun goes down
I am tired and I am down
back on dixie bound

all my kids and my wife
work so hard work so hard
I am tired and I am down
back on dixie bound

than one day in the house
stole the knife I stole the knife
killed a man I killed a man
back on dixie bound

now I'm sitting on the floor
on the floor on the floor
jail is dark all around
back on dixie bound

Vsak je sam


vsak je sam na tem usranem planetu
vsak sam išče svojo pot
tud če slučajno kdaj omaga
prou nihče mu ne pomaga

vsak je sam

vsak je sam ko bi rad drugam
daleč stran od tod
kjer je drugač kjer je drugod
vsak sam išče svojo pot

vsak je sam

vsak je sam na tem usranem planetu

Če imaš prav


če imaš prav se bom pobral
ni ničesar več kar bi ti dal

če nimaš prav se bom pobral
ni ničesar več kar bi ti dal

če imaš prav se bom pobral
če nimaš prav se bom pobral
ni ničesar več kar bi ti dal
ni ničesar več

Janezu se jebe


janez je vladar
janez je gospodar
janez je skregal
vse

janez je oblast
janez je strah
janez je skregal
vse

janez je kaos
janez je korupcija
janez je skregal
vse

janez je hinavec
janez je maščevalec
janez je skregal vse
vse

janezu se jebe

janezu se jebe za sožitje
janezu se jebe za tovarištvo
janezu se jebe za srečo
vseh

janezu se jebe za znanje
janezu se jebe za kulturo
janezu se jebe za srečo
vseh

Back on dixie bound II


every night and night before
sun goes down sun goes down
I am tired and I am down
back on dixie bound

all my kids and my wife
work so hard work so hard
I am tired and I am down
back on dixie bound

than one day in the house
stole the knife I stole the knife
killed a man I killed a man
back on dixie bound

now I'm sitting on the floor
on the floor on the floor
jail is dark all around
back on dixie bound

Od dela se umira


joj kolk sm jst dons utrujen
daj mi jesti daj mi piti
zdaj me pusti malo spati
jutri moram zgodaj vstati

od dela se umira ...

  Ime skladbe Avtorji Trajanje Besedilo Predvajaj
01. En lep dan na tvojo dlan Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 4:13
02. Priznam Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 4:35
03. A in Be Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 4:09
04. Pismo Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 3:50
05. Navaden dan? Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 5:02
06. Back on dixie bound I Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 2:55
07. Vsak je sam Möderndorfer / Jurjevčič / Jurjevčič 3:49
08. Če imaš prav Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 4:30
09. Janezu se jebe Jurjevčič / Jurjevčič / Jurki & Basisti 3:05
10. Back on dixie bound II Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič, Hadalin 2:47
11. Od dela se umira (remix) Jurjevčič / Jurjevčič, Slabe / Medja, Berkopec 3:19

Povezave do recenzij tega albuma:

Dama in top

Jurki & Basisti
DAMA IN TOP

Na vseh posnetkih s plošče:
Bojan Jurjevčič - Jurki (vokali, kitare, orglice, klaviature, loopi, programiranje, efekti)
Blaž Grm (bobni, tolkala, el. klavir, spr. vokal)
Žiga Golob (bas, kontrabas)

Gostujoči glasbeniki:
Boštjan Gombač (bodhran, keltske piščali)
Vitalij Osmačko (glas, aranžma spr. vokalov)
Gojmir Lešnjak - Gojc (spr. vokali)
Katja Šaponjič (spr. vokali)
Srečko Meh (violina)
Erik Potočnik (škotske dude)
Pavle Rakar (violončelo)
Uroš Rakovec (mandolina)
Borut Slabe (el. kitara, spremljevalni vokal)
Aljoša Kosor (klasična kitara)
Jani Lah, RV Maček, Jernej Vene (zbor)
Aida Kurtović (deklamacija)
Boštjan Napotnik (športni komentator)
Dejan Glamočak (trobenta)

Na na na


pojedla sva večerjo
in zdaj sva sita,
na mizi sta ostala
kozarca nalita.

na, na, na ...

čutim tvoj dotik,
čutim ga na koži,
pomnim barve slik,
po katerih se mi toži.

na, na, na ...

veter sem prinaša,
kar drugod odnaša,
zjutraj bo zaspal,
meni bo pa ...

na, na, na ...

Dama in top


dolge noči, dolge luči,
ulice mesta in jaz in ti.
pločnik se sveti, plečnik v kleti,
natakar bo znal kozarce prešteti.

spominjam se danes, bilo je včeraj,
prišla si na kavo, ostala za zmeraj.
vse, kar sem znal, nama sem dal,
bila si na odru, jaz sem igral.

dal sem ti lesk bisernih zrn,
dal sem ti cvet, dal sem ti trn.
v postelji pel, sem noge ti grel,
več kot to ne bi smel.

tvoja mladost, moja norost,
vedno prepozno pride modrost.
eni smo taki, drugi pa taki,
dežja ni nikoli nad oblaki.

hej, stoj, tale je moj,
nisem ga še izpraznil nocoj.
norim željam naj zrastejo krila,
danes se bova spominov napila.

daleč je raj, daleč nazaj,
ljubit ni greh, če sva na tleh.
v sobi sva sama, tepih pod nama,
jaz bom top in ti boš dama.

Danes prši


ne budi me s kamnom, srce,
včasih sva mogla skozi gore,
včasih sva vedela tej igri ime,
danes pa ženska pride in gre.

Grobarjeva pesem


prekrasen šopek
belih krizantem
za rojstni dan
bom svoji ljubi dal.

a kaj, ko zmrdne se,
če ji povem,
da sem grobar
in bom grobar ostal.

prekrasen šopek
belih krizantem
za rojstni dan
bom svoji ljubi dal.

a v zahvalo
klofuto bom dobil,
ker sem grobar
in bom grobar ostal.

(parlando)
vsak ima svoj poklic rad - tudi mi grobarji.
rad sem grobar.
najraje pa imam tebe, draga,
ti si mi vse!

samo ti, samo ti...

Budni sanjamo več


nekoč je bila ulica mala,
klošarji so vzeli, kar sva jim dala,
pa rekli so: hvala.

nekoč sva mogla, nekoč sva znala,
ob tejle glasbi plesati.
ali bi mogla, ali bi znala,
ob tejle glasbi sanjati?

sebi zvest, sem tebi zvest,
nemiru dajem pit in jest.
vsa leta buden starec živim,
vem, če zaspim, te izgubim.

midva sva otroka z ulice male,
midva sva velika, hiše so stare.

tiha v temi rano imaš,
punčko mi daš, rada daš,
spomina strup noči greni,
mine obup, ko se zdani.

midva sva otroka z ulice male,
midva sva velika, hiše so stare.

hej, hej, naj pride noč!
hej, dan bo spet moj!

če tebe ni, če si fantom,
če utvara si, ubil te bom.
prihaja dan, zdaj čakam nanj,
da spet odsanjal se bom vanj.

midva sva otroka z ulice male,
midva sva velika, hiše so stare.

hej, hej, naj pride noč!
hej, dan bo spet moj!

budni sanjamo več ...

Pogodba s hudičem


nikar ne sitnari, mama je šla,
je v krogu prostora dovolj za oba.
ulezi se zraven, tak si kot jesih,
po vsem kar še pride, boš v nebesih.

nič ne govori, nič ne sprašuj,
dogodkov in sanj ne povezuj.
zdaj si ob meni, potem boš pa sam,
ko se zbudiš, ti novega dam.

življenje je pesem brez harmonije,
zveze z ljudmi so le polomije.
ne misli na jutri, v tem je pomen,
sam si izbral, zdaj si pečen.

ti meni daš sebe in tvoja bom lutka,
pogodba velja od tega trenutka.
pa zbogom, zdaj pridejo angeli - ptiči,
tu imaš iglo, pa jo zapiči ...

Indijc hoče u Bronx


hodm po mestu,
hodm v temi,
ulce so prazne,
nobenga ni.

kje so tvoja vrata?

gledam,
iščem nekoga,
gledam,
rabm nekoga.

kje so tvoja vrata? punčka, teb je čist useen!

hodm po mestu,
hodm v temi,
ulce so prazne,
nobenga ni.

kje so tvoja vrata?

nobenga ni,
k bi meu ga rad,
nobenga ni,
k b' ga lohk meu rad.

kje so tvoja vrata?

punčka, teb je čist useen!
punčka, vsem je čist useen!
punčka, men je čist useen!

kje so tvoja vrata ...
men je čist useen ...

Sonet 154


the little love – god lying once asleep
laid by his side his heart – inflaming brand,
whilst many nymphs that vowed chaste life to keep
came tripping by; but in her maiden hand

the fairest votary took up that fire
which many legions of true hearts had warmed,
and so the general of hot desire
was sleeping by a virgin hand disarmed.

this brand she quenched in a cool well by,
which from love's fire took heat perpetual,
growing a bath and healthful remedy

for men diseased; but I, my mestress' thrall,
came there for cure; and this by that I prove:
love's fire heats water, water cools not love.

Lbezn je fajt


takrt sm se prou fejst nažru,
k sm zvedu, da ji nam tapru,
en litr na eks, jebeš ti seks,
to čustva so bla,
pol so pa šla.

lbezn je fajt, drgač seuš opeku,
rabu boš cajt, da boš to ušteku.

pol je bla pa ena druga,
mama ji je bla dol z juga,
mela je psa, mu rekla je vuk,
jst pa non stop sm mislu na fuk

lbezn je fajt drgač seuš upeku,
rabu boš cajt, da boš to ušteku,

lbezn je fajt, lbezn je borba,
drgač bi biu žiulene mrzla čorba,
nej jo ubode, kdor jo zna najt -
lbezn je fajt!

še za eno znam puvedat,
k sm ji znou fejst presedat,
dve let mi je pesmi brala,
ne da bi mi enkrat dala.

ma jebeš ti fajt, jebeš opeku,
rabu sm cajt, da sm to ušteku:

lbezn je fajt, lbezn je borba,
drgač bi biu žiulene mrzla čorba,
nej jo ubode, kdor jo zna najt,
lbezn je fajt!

Pesem za dva


cev je še vroča, trebuh skopuh,
falanga pojoča se tepe za kruh.

vsi so na gori, vsi so možje,
ko butajo bori, tam se dobe.

z vinom v čaši – naprej naši!
pas je odpet, fazan je zadet.

spodaj je svet v krogu ujet,
barve mladosti v kolu norosti.

baza ne kliče, mesto ne spi,
dom za mrliče, vsi so na tri.

bakle gorijo, češnje zorijo,
zima je šla – pesem za dva.

pesem za dva ... tri ... štir ... pet ... šest ... sedem ...

pesem za pesem

Od dela se umira


joj kolk sm jst dons utrujen
daj mi jesti daj mi piti
zdaj me pusti malo spati
jutri moram zgodaj vstati

od dela se umira ...

  Ime skladbe Avtorji Trajanje Besedilo Predvajaj
01. Na na na Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič, Vrtovšek 4:00
02. Dama in top Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 4:44
03. Danes prši Jurjevčič / Jurjevčič, Grm / Jurjevčič 4:37
04. Grobarjeva pesem Dario Fo, Trekman / Jurjevčič / Jurjevčič, Osmačko 3:34
05. Budni sanjamo več Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič, Grm, Golob 6:00
06. Pogodba s hudičem Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 6:54
07. Indijc hoče u Bronx Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 6:03
08. Sonet 154 Shakespeare / Jurjevčič / Jurjevčič 6:13
09. La moschetta Jurjevčič, Grm / Jurjevčič 2:57  
10. Lbezn je fajt Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 3:45
11. Prvi januar Jurjevčič, Grm, Slabe / Jurjevčič 3:50  
12. Pesem za dva Jurjevčič / Jurjevčič / Jurjevčič 5:42
13. Od dela se umira Jurjevčič / Jurjevčič, Slabe / Jurjevčič, Slabe 4:19

"Pretkano pretakanje zgodbic se nam prikazuje kot mestni pamflet stare šole kabaretne in gledališke poezije, ki na tej plošči postaja enkraten in nevsiljiv pop izraz. Da ne bo pomote, tu je pop le v vlogi uporabnih instrumentalnih pripomočkov, ki temeljijo na pretkanem minimalizmu, in potemtakem ni označen z negativnim predznakom. Jurki & Basisti so ta album hote ali nehote začrtali že leta 1994 s projektom Horuk v nove čase (obdelave Ježkovih pesmi). Jurki v večnamenski poetični predstavi kratkih in z ljubeznijo definiranih delcev vsakdana sestavlja jedro nekonvencionalnega izraza, ki ga dušebrižno nadgrajujeta Blaž Grm (bobni) in Žiga Golob (bas). Ekipa na trenutke zveni kot čudovit folklorni okrasek (Dama in top), globoko v zavetju lucidnega soul šlagerja (Grobarjeva pesem), bluesovsko-rockovska enigmatika (Budni sanjamo več) ali pa kot zvočna kulisa, več kot gledališka ali filmska (La moschetta). Plošča, ki v času razposajenega trendovstva in hiperprodukcije domačega turbozabavnjaštva nikakor ni za vsa ušesa. To njene vrednosti ne zmanjšuje, temveč le zvišuje stopnjo poslušalskega dojemanja. Zato jo toplo priporočam vsem, ki si želijo sprostiti možgane in ob tem še vedno razmišljati."
[Miroslav Akrapović, Stop]

"Za nenavadnim imenom zasedbe Jurki & Basisti se skrivajo vsestranski avtor pesmi, glasbenih kulis za gledališke predstave, radijske igre in filme Jurki ter odlična glasbenika Blaž Grm in Žiga Golob. Skupaj s sodelavci, prijatelji in znanci so ustvarili zbirko ljubezenskih, pivskih in včasih malce čudnih pesmi, ki ne stremijo k trenutnim glasbenim trendom."
[(tk) Primorske novice]

"No, Jurki & Basisti so spet tle. Od dela se umira. Z žilo za teater, lajf in lbezn. In z rimanjem žmohtnih verzov ala Pločnik se sveti / Plečnik v kleti / natakar bo znal / kozarce prešteti (Dama in top). Po vseh stvareh, ki so prišle in odšle. Na vsake toliko, na srečo še zanese koga, ki nas kabarejsko dvigne nad krompirjev vsakdan in obenem ne pozabi na prah z ulice. Jurkiju in Basistom je to uspelo z novim šopkom songov za predstavo imenovano življenje."
[Boštjan Vrečar, Kaprica]

"Verjetno gre za neusmiljeno zloben predsodek, pa vseeno: če ploščo delajo modri ljudje, je to moč slišati. Plošča, nekakšen družinski kotiček, v katerem so se zbrali vsi Jurkijevi jazzovski in gledališki prijateljčki, je uglasbljena ulična poezija z dodatkom moralke."
[Stop]

Horuk v nove čase

Frane Milčinski - Ježek / Jurki z Basisti
HORUK V NOVE ČASE

Bojan Jurjevčič - Jurki (vokal, ak. kitara, mandolina)
Borut Slabe (kitara)
Blaž Grm (bobni, tolkala)
Nikola Sekulović k.g. (bas)
Martin Žvelc (harmonika)
Gojmir Lešnjak - Gojc, Branko Završan, Borut Slabe, Blaž Grm (zbor)

Posneto v studiu Metro Ljubljana, Založba Corona, producent Bojan Jurjevčič - Jurki

Štiri šibe božje


štiri šibe božje treba je poznati:
kobilce, kuga, strela in birokrati.
a hujš kt kuga in strela naenkrat,
greni žiulejne tak nam birokrat.

sej, člouk bi skoču iz kože, pa ne more,
za ta postopek fiziološke ni opore,
zato ostanimo v koži, sej bo loži žvet,
ko zadnji birokrat odšel na un bo svet.

iz kristjanov neron je delou žive bakle,
in levu hrana bil kristjan je takle,
a rajš grem levu v lačno žrelo spat,
kt da me matra takle birokrat.

sej, člouk bi skoču iz kože...

Horuk v nove čase


horuk v nove čase, kdor zaupa vase,
ta čez barikade vselej se prebije.
horuk v nove čase, nam upret ne da se,
juriše, zapreke, vse brez diskusije.

in na pot pred nami rdeča zvezda sveti,
pojmo: to življenje vredno je živeti!
horuk v nove čase, horuk v nove dni,
zavihajmo rokave, pljunimo v dlani!

Ljubezen naj gre vedno v cvet


ljubezen naj gre vedno v cvet,
da bo lepši, da bo zaljši
ta okrogli, nori svet.
ljubezen naj gre vedno v cvet,
da bo lepši, da bo zaljši
ta prismuknjeni svet.

svoj čas kavalir,
spomladi na večer,
osvajal je ljubljeno damo.
ves ubran na mol
je odmaknil parazol
in jo poljubil na ramo.

danes pa, ojej!
mladi rod poglej -
na randi gre kar brez kravate.
ko gre punca z njim
pa poln sem skomin:
zanju so zvezde še zlate.

ljubezen naj gre vedno v cvet...

hej, pokonci vsi
avtoštoparji,
kličejo vaše vas ceste.
proč je zimski mrez
in zato je čas,
da v soncu svoj ristanc se greste.

in zato imam rad,
ko madam pomlad
štarta mercedes svoj zlati.
ej, mercedes zlat,
prazen spred in zad,
da prostor je v njem za vse hkrati.

ljubezen naj gre vedno v cvet...

(parlando)
samo nasvet še za na pot,
preden jo mahnete od tod:
vandrat sam najbolj lepo je,
počivat pa je lepše v dvoje.

ljubezen naj gre vedno v cvet...

E lon lan ler


živel je fant ubog in mlad,
ki deklico imel je rad,
a ona marala ni zanj,
e lon lan ler, e lon lan la

mu reče:”svojo mater ubij,
njeno srce prinesi mi,
da ga požrl bo moj pes”,
e lon lan ler, e lon lan la.

in šel je, mater je zaklal,
iz nedrij ji srce izruval,
z njim k ljubi tekel je pojoč:
e lon lan ler, e lon lan la.

ko tekel je, srce v dlaneh,
je pal po trdih, trdih tleh,
srce se iz rok mu skotali,
e lon lan ler, e lon lan la

srce se kotali skoz prah,
pa še sprašuje v solzah:
”si se udaril, moj otrok?”
e lon lan ler, e lon lan la

Najin otrok


ko se mi je dala, je vsa vzdrhtela,
potem zakašljala mi je v uho,
sinička je na brezi pesem pela
in sonce je sijalo tak toplo.

dejala mi je, da je zanosila,
zdravnik računal bi ji tisoč din,
oba sva revna in je pač rodila,
tako na svet prišel je najin sin.

bilo je gnusno, kot postano pivo,
ko iz praznih prs je srkal bolno kri.
umrl je. nebo bilo je sivo
in kmet si želel je deževnih dni.

še enkrat potrepljala mu je ritko,
potem zabil sem v črni ga zaboj.
orkamadona, to bilo je bridko,
bolj ko če roko bi mi utrgal stroj.

zagrebla sva ga, rož na grob sva dela,
potem sem stisnil ženo za roko,
sinička je na brezi pesem pela
in sonce je sijalo tak toplo.

Preprosta ljubezen


le mežnar bo za pričo pri poroki
in oltar brez rož bo in brez sveč,
zame pa boš zlat,
dragocen zaklad,
saj imam tako zelo te rad.

potem čez čas rodila boš otroka,
takle majčken fant bo poniglav,
Nič ne bo dobrot
skusil fantek tod,
z nama šel bo najin križev pot.

pa vendarle bo rasel kot konoplja
in spoznal bo ta začaran svet
in če bom pijan
nadte dvignil dlan,
fant se zate bo postavil v bran.

a kar na lepem bo odšel od doma,
saj otroci vsi tako store
in že spet sama,
ah tako sama
bova po teh blatnih cestah šla.

a nekoč spomladi bom umrl,
ti preklela svet boš in boga,
morda za slovo
še stisneš mi roko
in med nama vse končano bo.

saj takšno, punčka, naše je življenje:
smrt konča vse dobro in vse zlo,
potlej nič ni veš,
ne pekla ne nebes,
ta svet pekel je in košček raja vmes.

Darwin nima prav


človek ni eden, človeka sta dva:
eden špancira, drugi gara.
ta, hop! v sedlo in že je gospod,
drug se rodi in ostane odspod.

ne ne ne ne ne!
darwin nima prav!

na veji opica sedela
(bilo je v davnih dneh)
in zeha tam, ker nima dela
in se ozira dol po tleh.
pa v travi palico opazi:
”to je orodje pr'mejduh!”
in že z drevesa dol se splazi
in s palico si služi kruh.

ne ne ne ne ne!
darwin nima prav!

saj na sosednji rogovili
je opica številka dve
in čas se ji prav nič ne smili,
saj z njim začeti kaj ne ve.
pa v travi palico zagleda:
”to je špancirštok, ni hudir!”
in že na tleh je ta soseda
in s palico gre na špancir.

ne ne ne ne ne!
darwin nima prav!

človek ni eden, človeka sta dva:
eden ma puf, drug pa mošnjo zlata.
eden rodi se za čast in oblast,
drug za trplejne, ki božja je mast.

ne ne ne ne ne!
darwin nima prav!

zdej pa vprašajne se postau:
kdaj bo meu ta darwin prou?!

N. n. in črna pega čez oči


nekoč imel je fant ime,
kot je v navadi pri ljudeh,
imel je kuštrave lase
in svetle iskrice v očeh.

potem čarovnica usoda,
ga je zmamila v čarni ris
in stopil je čez prag zakona,
tako prišel je v časopis.

njegovo ime so zamolčali,
saj bil še otrok je kuštrolas,
na sliki pa so namazali,
mu črno pego čez obraz.

ne dajte, da bo fant zgubljen,
sam zase in za vse ljudi,
tako ostal bo le n. n.
in črna pega čez oči.

Italijanska serenada


da uničila fašistično bi zver,
demokratska zemljica se trudi,
klasična italija, klasičen primer,
v boju proti fašiju nam nudi.
tam qualunque uomo, glej, s kitaro,
pod balkonom prosi svojo staro:

bimba mia, speglaj mi kamičo nero,
ecco, io sono laški demokrat!
če benito nostro bi še tlačil terro,
z nami prot' fašizmu bi se šel bojvat.
s fašizmom kontra fašizmu,
da spet bo fašizem, ko uničimo fašizem,
e viva a noi, e viva a noi!
bimba mia, speglaj mi kamičo nero,
v črnih srajcah prot' fašizmu gremo v boj!

nekdo pod fašizmom bil je demokrat
in zato zaprt je bil seveda,
ker pod demokrati še je demokrat,
spet sirota skoz' rešetke gleda.
težko breme usoda mu nalaga,
toda tu le ena reč pomaga:

bimba mia, speglaj mi kamičo nero,
da ne bom spet men nč, teb nč, padu u zos.
vsake barve srajce so mi na izbiro,
a s kamičo nero najboljš pridem skoz.
s fašizmom zoper fašizem,
da spet bo fašizem, ko uničimo fašizem,
e viva a noi, to naša je pot!
bimba mia, speglaj mi kamičo nero,
d'm deležen demokratičnih dobrot.

Soldat umira v Karpatih


tam v gorah karpatov, se krog ognja zbira
trideset soldatov, eden pa umira.
ko srčna kri mu teče in poji karpate,
še soldatom reče, prosi svoje brate:

na tujem na pustite umret me od srče rane,
s sabo me vzemite, domov k svet'mu ivane.
tamkaj položite v travo me visoko,
jamo mi nar'dite, za eno sabljo š'roko.

truplo pokopljite za en gever globoko,
zunaj pa pustite mojo desno roko.
nanjo privežite zvest'ga konja vranca,
naj se konjič joče, če se ljuba noče.

iz oči cvetela
mi bo roža bela,
ljuba jo bo ubrala,
druzmu možu dala.

Marcia funebre


kolikokrat zaželim si cveta,
pa če magari bi le regrat bil,
saj cvet od ženske marsikaj obeta,
a kdo bi cvet mi dal dokler sem živ.

ko pa grobar pospravi me na varno,
ko bom v podpritličju ležal vznak,
na grob zneso mi celo cvetličarno,
najlepše je živeti kot mrtvak.

dokler še tlači te življenja reva,
si uboga para, skratka: prazen nič,
vrline tvoje pa ves svet opeva,
koj ko uradno si priznan mrlič.

dokler si živ te komaj pes oblaja,
a pred mrličem se odkrije vsak.
nasploh le ena misel me obhaja:
najlepše je živeti kot mrtvak.

Kronika


pa pustite ljubčki zdaj kronista,
da po svojih ceglcih prelista,
se za štrofo bo vrstila štrofa,
dokler mu na konc na zmanjka štofa.

goeringa je zapustila sreča
v mrzle stene ga je vzela ječa,
zdaj ni treba mu nič več gestapa,
ko na pričnah aja ričet papa.

”bodi luč” je rekel bog pred leti
in po zemlji vsej se koj posveti,
če bi zdaj to djal, bi ostala tema,
jasna stvar, zato ker žarnc nema.

fidl - fadl zdaj sem pa pri kraju,
pa pardon, če koga sem oblaju,
men je zmerej prou, če je kej narobe,
sicer bi moja služba šla po gobe.

Moj narobe svet


je v mojem svetu vse lepo narobe
in ker narobe je, tako je prav,
v pisarni spim, doma nabiram gobe
in če bolan sem, sem še najbolj zdrav.

pozneje bo, kar je prej
in nazaj greš naprej,
če molčiš na ves glas govoriš.
ko boš se staral, takrat
boš fant najbolj mlad -
to je to, ker je v mojem svetu vse narobe.

ta moj narobe svet je več kot prima,
konča se spredaj in začne odzad,
pomlad je, ko drugod je pusta zima
in kdor sovraži me, ima me rad.
in skupaj z njim grem pesmico zapet.
zato je pravšnji moj narobe svet.

Cinca marinca


komej je na svet pršou,
že je bil baron,
k' njegov papa in stric
bla sta grof in fon.

cinca marinca,
ta je zoper nas,
u črna skrinca
vrgu je svoj glas.

je na planke šou sedet
padu na tratvar
in zdravniki so dejal:
ta'u reakcionar.

cinca marinca,
ta je zoper nas,
u črna skrinca
vrgu je svoj glas.

z dinarjem se ni za igrat
to je nevar'n špas,
men se zdi da bolš bi ble,
frnikule za nas.

cinca marinca,
ta je zoper nas,
u črna skrinca
vrgu je svoj glas.

Glažek vinčka


glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
pa nej nas fletn, kar se da
pocrklja.

glažek vinčka, ej,
pa sonček skoz posveti nej,
da cel svet bo k't mavrca
velbana

o birtna, kaj stojiš,
dej tist'ga iz kota,
iz naš'ga dnarja, viš,
za hčer bo dota.

glažek vinčka, ej,
nam glih v srce prteče nej,
da cel svet bo k't mavrca
velbana.

  Ime skladbe Avtorji Trajanje Besedilo Predvajaj
01. Štiri šibe božje Milčinski / Adamič / Jurki z Basisti 3:14
02. Horuk v nove čase Milčinski / Adamič / Jurki z Basisti 1:44
03. Ljubezen naj gre vedno v cvet Milčinski / Vodopivec / Jurki z Basisti 2:56
04. E lon lan ler Milčinski / Koder / Jurki z Basisti 2:44
05. Najin otrok Milčinski / Milčinski / Jurki z Basisti 3:51
06. Preprosta ljubezen Milčinski / Adamič / Jurki z Basisti 2:52
07. Darwin nima prav Milčinski / Koder / Jurki z Basisti 3:14
08. N. n. in črna pega čez oči Milčinski / Pengov / Jurki z Basisti 3:04
09. Italijanska serenada Milčinski / Adamič / Jurki z Basisti 2:48
10. Soldat umira v Karpatih Milčinski / Ljud. motiv / Jurki z Basisti 2:34
11. Marcia funebre Milčinski / Vodopivec / Jurki z Basisti 3:18
12. Kronika Milčinski / Milčinski / Jurki z Basisti 3:12
13. Moj narobe svet Milčinski / Koder / Jurki z Basisti 2:55
14. Cinca marinca Milčinski / Rijavec / Jurki z Basisti 1:50
15. Glažek vinčka Milčinski / Milčinski / Jurki z Basisti 4:29

Na predstavitveni koncertni turneji po Sloveniji Nikolo Sekluloviča na basu zamenja Nino de Gleria. Tako plošča kakor tudi koncerti so pri kritikih zelo opaženi in dobro ocenjeni.

"Izjemna domiselnost Matije Milčinskega pri režiji programa pa se je pokazala v drugem delu večera, v katerem so večini navzočih znane Ježkove pesmi izvedli ob spremljavi moderne rock glasbe. Vitalnost in avantgarnost duha tega velikega ustvarjalca se je znova razkrila, ko je rock skupina Basisti pod vodstvom skladatelja in interpreta Bojana Jurjevčiča – Jurkija izvedla skladbe pod zaokroženim skupnim naslovom Horuk v nove čase.
Čeprav prostor Kluba CD ni najbolj primeren za rock glasbo, se je drznost režiserja obrestovala. Tudi tisti nad petdeset let so skandirali, ploskali in peli znane Ježkove stihe v rockovski interpretaciji.
Dovolj je, če ob tem pripomnimo, da je izjemno prijeten, a še zmeraj ne dovolj izrabljen glas priljubljenega Jurkija in njegove skupine zvenel avtentično, visoko nad povprečjem večine slovenskih rockovskih skupin, kar je vsekakor dokaz, da je podlaga za dobro glasbo v domačem jeziku prav dober stih, ki zagotavlja temeljno ritmično podlago. Najlepši dokaz za to je pesem Vandrovček, ki je enako dobro zvenela v Cohenovski interpretaciji Tomaža Pengova ter v rock interpretaciji Jurkija in njegovih Basistov."
[Besim Spahić, Republika 18.6.94]

"… Basisti - na srečo - razbijajo kritično zakoličenost Ježkovih balad; instrumentalno igro osamosvajajo in poglabljajo v prekomponiranem spletu in z njo ustvarjajo protivesek besednemu. Predvsem pa vpeljujejo smiselno stopnjevanje, jačajo kontraste in - čeprav redko - spreminjajo izvorno melodično dikcijo, ji krepijo dramatične poudarke. Tako se po eni strani odločno osvobajajo reiterpretacijske shematike, po drugi pa ne ustvarjajo nikakršnega surogata Ježkovemu izvornemu melosu. Nasprotno. Ta se na ravni glasovnega ojača, “naravni vibrato” njegovega glasu z Basisti postane trpek, bolj razgiban in širok.Teža nostalgije se podira, distanca se oblikuje v disonanci in sladkoba Ježkovega narobe sveta se sprevrže v realistično grotesko. Biti pri tem glasbeno deskriptiven? Zakaj ne, če se naivna iskrenost Ježkovih novih časov podre v optimizmu drugačne energije. Kako domiselno se Basisti lahko poigravajo z Ježkovimi detajli, pa ne nazadnnje pokaže Marcia funebre, kjer se danost marša preobrazi v obsedeno ponavljanje melodičnega vzorca. Učinek je podoben izvorni zasnovi, samo dosežen je drugače.
S temi in podobnimi posegi Basisti daleč razširjajo pomene Ježkovega cvetobera. Žalostni klovn postane le eden izmed mnogih; Horuk v nove čase pa se lahko s petimi zvezdicami vpiše v eksemper Ježkovih reinkarnacij."
[Cvetka Bevc, Slovenec 3.1.95]

"… Sam Ježek postaja nekako pomembnejši od reinterpretacij, in to je dobro tudi za same reinterpretacije. V mislih imamo seveda nedavno dejanje Basistov (Bojan Jurjevčič - Jurki, Borut Slabe, Blaž Grm in Nikola Sekulović), katerih aranžmaji si dovoljujejo povsem nove poudarke. Razmerje med glasbo in petjem pri njih postaja nonšalantno, ni več Ježkove ekspresije, ki je znala ostajati na ravni - naj mi bo dovoljeno reči - pesimističnega optimizma. Pogojno vzeto je Ježek tudi spričo slednjega avtor in interpret za vse čase, kakor so interpreti za vse čase v glavnem vsi iz rajde, ki zna pomešati grenko in sladko. V teh krajih jih je bilo zmerom bolj malo, zato je toliko hvalevredneje, da se nanje opozarja prav v časih, ko utegne celo grenko – sladka interpretacija iti mimo prenekaterega ušesa. Basisti nastopajo tako, da upoštevajo te čase in Ježkovo osnovo; bežijo skoz besedilo in se mu obenem posvečajo – tekst je navidez kot vsak drug, kar je v inflaciji današnjih besed, ko se zdi, da je popolnoma vseeno, ali je kaj formulirano z grobostjo ali pretanjeno, dovolj kritična drža. Slišimo ali pa ne; ni več interpreta, ki bi nam z ironično teatraliko podajal pomembne besede, so le še besede, ki so mahoma ponujene v interpretacijo poslušalcu. Ko da bi bili Basisti prepričani, da tukajšnje poslušalstvo Ježka pozna do obisti; ko da po njem ne morejo več najti prezence, zakaj pri Ježku se je praviloma zdelo, kakor da tekst in glasba nastajata sproti, iz trenutka minljivosti, in sta eno. basiste je treba poslušati komparativno z Ježkom; tedaj namreč dobimo občutek nekakšne slepe zgodovine - on je za vse čase, oni za današnji čas. To pač ni več revival, to je prav bistvo življenja: Ježkova interpretacija se je kljub ostrini kalila v časih, ki jih je bilo mogoče misliti pozitivno. Basisti pa že z naslovom Horuk v nove čase povzamejo ves sarkazem svojega podjetja – vse je postalo mimobežno in negativno, celo Ježkovi songi, pri katerih se je bilo treba zmerom ustaviti in jim prisluhniti, so porabniška dobrina. Kdor pristaja na te čase, jih pač ne more ceniti, hkrati pa so ti časi edino, kar sploh imamo, v njih pa očitno tudi peščico ljudi, ki so začutili paradoks Ježkovega ustvarjanja…. Ježek je vedel za njegovo tragiko in zato ni mogel biti tragičen, Basisti slutijo, da bi jih ponavljanje te dikcije lahko napeljalo k patetiki, zato jemljejo glasbene vzorce od drugod in so interpretacijsko hladni."
[Miha Zadnikar, Razgledi 15.7.94]

© 2010, Bojan Jurjevčič Jurki. Vse pravice pridržane. | Oblikovanje Studio Mars